oglas
oglas
oglas
Znanje o potapljanju je največji vložek v varno potapljanje.
Iskanje:
Izvedba puške za podvodni lov v primerjavi z dolžino strela

Z zapisom bi rad potrdil ali ovrgel nekatere od trditev, ki krožijo po spletu, oziroma od ust do ust, o delovanju, učinkovitosti puške za podvodni lov. Pri izvajanju bom uporabil primerljiva dokazovanja, ki sem jih našel na spletu, le ta prenesel na puško za podvodni lov in še na en nam bolj znan objekt.

Kar nekaj člankov je na to oziroma slično temo. Da bi bilo širši množici zadeva bolj jasna bom vzporedno izvajanje primerjal z za nas navadne smrtnike bolj poznano zadevo.

 

Izvajanje bom naredil pod predpostavkami:

Da se to izvaja na puški za podvodni lov (puške na gumo - gumarica) točno določene dolžine, določene vrste gume in točno določene sulice (mase, dolžine, oblike).

Da se uporablja točno določena vrsta ognjenega orožja (puške, pištole, … ) in ista vrsta streliva z enako oblikovano kroglo. Ognjeno orožje sem izbral za to, ker je o delovanju le tega pod vodo veliko napisano in dokazano ter je le to zelo blizu puški za podvodni lov.

Da se uporablja točno določena vrsta športnega avtomobila, ki bo imel vseskozi enake aerodinamične lastnosti in enako maso. Pri tem pa razen zračnega upora ignorirajmo vse druge sile upora (kotalno trenje, trenje v ležajih ipd.), ki delujejo na avto ob vožnji. Avto sem izbral predvsem za to, da bo zadeva primerljiva z za nas navadne smrtnike običajnejšo zadevo.

 

Kako daleč lahko leti puščica v vodi?

Gostota vode (997 kg/m²) je 100.000,00 x večja od gostote zraka (0,001225 Kg/ m²). Puška, natančneje  guma (ali eksploziv v naboju), med izstrelitvijo opravi na puščici (oziroma krogli) določeno količino dela .

To delo se pretvori v kinetično energijo puščice. Kinetična energija puščice pa je sorazmerna masi puščice in kvadratu hitrosti puščice. Po domače: večja kot je masa puščice, večja je kinetična energija pri enaki hitrosti.

Ko puščica zapusti puško, se ta kinetična energija porablja za premagovanje upora vode.

 Po strelu se kinetična energija puščice in s tem tudi hitrost puščice, pri gibanju skozi vodo manjša zaradi premagovanja upora vode.  Enačba za silo upora v vodi je , kjer je:

FD – sila upora,

ƿ – gostota vode,

u– hitrost puščice,

CD – koeficient upora (odvisen od oblike telesa, torej konice in dolžine puščice),

A – površina prečnega preseka puščice.

 

Med drsenjem puščice skozi vodo se torej ta zaradi upora vode upočasnjuje. Pri tem je sila upora predvsem posledica tega, da mora puščica odrivati vodo pred seboj. Iz zgornje enačbe se vidi, da sila upora vode ni konstantna, pač pa je odvisna od hitrosti puščice. Upor v vodi se povečuje s kvadratom hitrosti. Na primer, 2x večja je hitrost pomeni 4x večjo silo upora.

Primerjajmo naše zgornje izvajanje s športnim avtomobilom.  Avto pospešuje, dokler ima motor dovolj moči, da lahko  premaguje upor in avtu dodaja še dodatno kinetično energijo (in s tem veča hitrost). V nekem trenutku z motorjem lahko samo še vzdržujemo maksimalno hitrost. Če v tem trenutku izključimo delovanje motorja, se avto zaradi upora prične ustavljati. Kot puščica, ko jo izstrelimo iz puške.

Na spletu obstaja kar nekaj verodostojnih predstavitev delovanja upora vode na kroglo.

Eden najbolj zanimivih je ta, ki odgovarja na vprašanje: Kako globoko se moramo potopiti v vodo, da smo varni pred kroglo.

https://www.scienceabc.com/eyeopeners/can-being-underwater-protect-you-from-bullets.html

Odgovor je 8 čevljev za pravokotno streljanje v vodo – to je nekaj več kot 2,4m (praktično za vse tipe lahkega strelnega orožja, katerega krogle nimajo bistvene razlike v masi), že sam kot streljanja v vodo pa to bistveno spremeni. Torej krogla izstreljena iz ognjenega orožja, po 2,4m prodiranja skozi vodo, nima več dovolj kinetične energije, da bi resno poškodovala človeka.   Če pa kot streljanja ni pravokoten na vodo, se spremeni za 30 stopinj pa se energija zmanjša dosti hitreje, nenevarna  je že tam po 1 – 1,5m.

Tu si lahko ogledate tudi ta test Mythbusters-a na filmu.

https://www.youtube.com/watch?v=v1uaLWAZXfk

Poskus 'samomora' s strelom pod vodo.

 

https://www.youtube.com/watch?v=tzm_yyl13yo

 

Če sedaj to primerjamo s streljanjem s puško za podvodni lov (sulico). V zgornji enačbi za silo upora se ob tem spremeni masa izstrelka (puščica je dosti težja kot krogla), hitrost izstrelka, ki je praviloma manjša kot pri pištoli (900m/s) in nekoliko tudi koeficient upora in prečni presek.  Če ocenimo domet puščice se izkaže (tukaj bi bila potrebna referenca), da puščica po 3 - 5 metra prodiranja skozi vodo nima več dovolj kinetične energije, da bi resno poškodovala človeka/ribo.

 

https://www.youtube.com/watch?v=Ya3od2FfHcM

 

https://www.youtube.com/watch?v=7emLA4Sxoow

 

Še primera streljanja z lokom (kjer so puščice običajno lažje kot pri puški za podvodni ribolov), na katerim je mogoče bolj vidno, kakšen pomen ima masa puščice v primerjavi s puščico za podvodni lov. 

 

https://www.youtube.com/watch?v=sHcBwlDpVYc


https://www.youtube.com/watch?v=NMnCEDiuZTk

 

 

 

 

 

Če primerjamo to z našim športnim avtom. Težji kot je avto, večjo razdaljo bi ob isti maksimalni hitrosti prevozil po tem, ko bi ugasnili motor.

 

Torej iz zgornjega lahko zaključimo.

Enako dolga puška za podvodni lov, z enakimi gumami in enako puščico bi morala imeti enak domet.

Sprememba dolžine puške, s tem običajno tudi sprememba puščice (večja masa izstrelka) lahko malo poveča tudi domet. Seveda pri tem med napenjanjem vložimo več energije, ki se potem lahko pretvori v večjo kinetično energijo puščice.

Je pa pri streljanju sila, s katero guma deluje na puščico za podvodni lov, nasprotno enaka sili, s katero puščica deluje na gumo. In s tem tudi sila, ki deluje nazaj na puško.   Zato je pomembno tudi  kakšen sunek te sile lahko premagujemo z roko, s katero držimo puško, da se čim več prožnostne energije gume pretvori v kinetično energijo puščice.

To bi lahko primerjali z drsenjem koles (slabši oprijem gum) avtomobila ob začetku pospeševanja, ki pomeni manjšo silo podlage na avtomobil in s tem manjši pospešek avtomobila.

Večji trzljaj (premik) puške ob strelu pomeni:

manjša natančnost kar se bolj odraža pri daljši puški. Majhen odklon na ročaju puške povzroči  nenatančnost strela. Če ročaj puške ob strelu premaknemo z nekaj milimetrov, se to na koncu puške in na puščici lahko odraža z nekaj centimetri (odvisno od dolžine puške).

s trzljajem (prenosom dela energije gume na roko) dobi puščica manj kinetične energije, ker se del prožnostne energije gume »izgubi« v roki. Posledično to pomeni manjšo dolžino leta puščice.

V kolikor pa si izberemo puško (dolžino, puščico, gumo), ki bi imela pri 5m leta puščice še dovolj energije za preboj ribe, pa je je tu še druga okoliščina. V tej situaciji ima riba že dovolj časa, da se puščici umakne. Torej je 'operativna' sposobnost puške še manjša 3 - 4m. 

http://www.spearfishingtips.com/speargun-range.html  

 

 

Roller

Vedno se najdejo ljudje, ki želijo močneje, hitreje, bolje, … , tako je tudi prav. Pri podvodnem lovu poznam ta občutek, ko si misliš, če bi imel malo daljšo puško, močnejšo gumo, … mi ta riba ne bi ušla.

Za začetek moja resnična zgodba.

S puško dolžine 90 cm lovim na plitvini pri Žutu zobatce. Lepo se mi približujejo, vendar ne dovolj blizu. Iščem drug zaklon, na vseh enako. Poskušam ustreliti, na to po oceni preveliko razdaljo, zgrešim, zobatec se umakne. Misli me preganjajo kaj narediti. Ker se čez nekaj časa ponovno vrnem na morje sklenem, da bom poskušal z dvema gumama podaljšati domet. To storim, zadevo grem preizkusiti v bazen, mislim, da sem uspel napraviti pet poizkusnih strelov, vse zelo zgrešim, nekajkrat celo tarčo. Nič mi ni dalo misliti, da je nekaj narobe. Odločen, da vsaj enega iz jate dobim, se vrnem na plitvino, uležem za isti zaklon, kot pred tedni. Jata zobatcev pridivja do mene, na običajno razdaljo za strel, jaz zgrešim.

Šele sedaj povežem vse skupaj, dve gumi, zgrešene strele v tarčo in zobatca. Poskušam s streljanjem v tarčo še na morju, samo veliki sreči sem se lahko zahvalil, ko sem zadel. Na puško nisem nikdar več montiral dveh najmočnejših gum.

Iznajditelji, proizvajalci, prodajalci rolerjev le te propagirajo, da le ti omogočajo:

Večji domet

Večjo silo na puščico

Manjši povratni trzaj

Ker sam nisem s fiziko ravno na ti, sem tozadevno iskal na spletu strokovni članek in prosil prijatelje, da mi zadevo poskusi strokovno razvozlat.

Na začetku mi je bilo dano jasno vedeti, da se takšne zadeve zelo težko dokazujejo z zakoni, ker je v igri zelo veliko spremenljivk, ki vplivajo na streljanje s podvodno puško. Nekatere teh sem opisal pred tem tekstom, kot na primer, če izstrelimo puščico z 2x večjo hitrostjo, se sila upora nanjo poveča za 4x. Tudi riba ima svoj reakcijski čas, kar pomeni, da glede na čas leta puščice na razdalji 2,5 m ali več ima dovolj časa, da se umakne (seveda so tu tudi spremenljivke kot so velikost ribe, njena mobilnost, … ), koliko dodatnih spremenljivk je v igri, ko se pogovarjamo o povratnem udarcu puške. Skratka vse polno je spremenljivk, ki lahko trditev obrnejo na glavo.


Tako sem na podlagi članka, ki sem ga našel na spletu https://okolehupo.wordpress.com/2014/10/30/roller-guns-and-why-theyre-different/ poskušal napraviti obnovo tega, kar je napisano.

Pisec članka je poskušal odgovoriti na vprašanje:  'So puške z rolerji v prednosti ali ne?'. To vprašanje pokriva več ali manj vse trditve, hvalospeve o rolerjih.

Na sorazmerno preprost način je mogoče stvar predstaviti le, če problem kolikor se da poenostavimo: odmislimo večino dejavnikov, ki ne vplivajo znatno na rezultat, , preostale pa, če se le da, ocenimo s konstantnimi vrednostmi. Ob enaki puški, sulici, je za primerjavo koristno, da je maksimalna sila na puščico pri obeh izvedbah (roler – puška B in brez rolerja – puška A) enaka.  V tem primeru smo že predhodno v tekstu dokazali, da je hitrost, dolžina leta puščice, … enaka.

Kot smo rekli, je guma pri puški A  in B tako dolga in močna, da obema da enako maksimalno silo, hitrost puščice. Razlika pa je v dolžini poti, na kateri guma pospešuje puščico. Pri puški A (brez rolerja) le ta deluje približno 2/3 dolžine cevi. Pri puški B (obrnjen roler, gume na spodnji strani cevi) pa guma vleče puščico čez celotno cev. Če predpostavimo, da obe gumi (na obeh puškah) delujeta na puščici približno z enako povprečno silo, je zaradi različne poti delo, ki ga gumi opravita na puščici, različno (na puški A je delo le 2/3 dela na puški B).

Tukaj moramo še ugotoviti kako je z trzajem (povratnim udarcem - A), ki pospeši puško nazaj. Fizikalno je le ta povezan s pospeškom a, torej silo F s katero deluje guma na puščico in puško, deljeno z maso puške m:  a = F/m (Newtonov zakon). Ker smo na začetku rekli, da so vse spremenljivke enake in tudi masa puške enaka, je torej povratni udarec odvisen samo od sile, ki deluje na puško. To bi bilo možno primerjati, če bi bili gumi na obeh puškah na isti strani. Pri rolerju (puška B), pa se guma preko valčkov zavije na drugo stran puške. Pri puški B, kjer zavije guma preko kolesc tudi nazaj (v nasprotno smer kot pri puški A), se namreč pospeševanje mase puščice delno kompenzira s pospeševanje gume v nasprotno smer..

Vendar sila, s katero deluje guma pri krčenju, ni konstantna celo pot vleka. Pisatelj članka trdi in s tem se tudi sam strinjam, najbolj pomembna je maksimalna sila, ki deluje na puščico.

Torej bi lahko rekli tako: Roler puška (B) zagotoviti več dela z manjšo maksimalno silo od konvencionalnih pušk, kar omogoča znižanje povratne sile (trzaja) za določeno velikost kinetične energije. Avtor teksta pa še opiše, da je vse skupaj v veliki meri odvisno tudi od nastavitev (izbire gume, sprožilnega mehanizma, … ).

Puška B roler ima ob malo drugačnem poteku gum tudi še druge spremenljivke, ki so ali niso zanemarljive.

Poskusil sem posneti streljanje z različnimi puškami. Posnetki so sicer uspeli, vendar so skoraj ne-transparentni. Želel sem spremljati let puščice na celotni razdalji leta pod vodo. To iz določenih razlogov ni bilo mogoče. Poskušal bom zadevo urediti tako, da bo bolj transparentna in posneti neoviran let različnih pušk na celotni razdalji leta puščice. Če uspem, bom predstavil še te posnetke. 

Nisem uspel priti do jasnega in nedvoumnega zaključka. Nekateri trdijo, da so rolerji super in najboljši, prisegajo na dolge puške z veliko gumami. Drugi, da je to le propagandna potegavščina. Sam ribe lovim na razmeroma kratko razdaljo (od blizu), moja trditev je, da se moraš znati ribi približat, jo privabit, da te pride pogledat. Je pa v mojem primeru verjetno težava prebojna moč puščice, če slučajno pride velika riba. V tem primeru je moj odgovor, da se moraš naprej odločiti kakšne ribe boš lovil in se tako tudi pripraviti na njih.

 

 

Kako zaključiti?

Pri svojem razglabljanju sem želel določene stvari dokazati s pomočjo fizike. Za pomoč sem prosil moje spoštovane prijatelje, dr. znanosti iz fizike, profesorje na …, tudi rekreativne podvodne lovce. Hvala za sodelovanje. Kar hitro so me postavili na realna tla, da je zadevo skoraj nemogoče dokazati s pomočjo teoretične fizike, toliko je spremenljivk in posledično možnosti, da je … .

Opredeliti in razumeti pa so mi pomagali osnovna dejstva, ki sem jih zapisal v zgornjem delu teksta.

Nisem želel obupati in zato sem po vzgledu Mythbusterjev, sam s preprostimi pripomočki želel zadevo predstaviti vizualno. Enostavno posneti nekaj streljan s podvodno puško.

 

 

Plan je bil takšen:

Ugotoviti krivuljo leta puščice.

Izničiti čim-več subjektivnih vplivov strelca. Zato sem hotel puško fiksirati na podstavek, ki bi omogočil: vodoraven strel, dal dovolj veliko oporo, ki bi izničila trzaj in s tem omogočil stalno enak strel na poligonu. Takoj sem se srečal s težavo, kako fiksirati roler, saj ima ta tudi na spodnjem delu gume, vrvice.

Želel sem preizkusiti vsaj dve puški, brez vrvice za puščico, vsako z dvema puščicama različnih debelin in vsako s strelom z eno, dvema in po možnosti tremi gumami. Ker tudi ta možnost zaradi časa in nekaterih drugih tehničnih težav ni bila izvedljiva, sem izvedel snemanje s streljanjem iz roke. Samo s svojo puško alu dolžine 75 cm, s puščico 110cm (malo daljša, kot standardna puščica za puško 75), dvema in eno gumo fi 16 mm. Posnel sem še strele rolerja 90, lesenjače 110 in karbon 100.

Poligon je bil narejen tako, da je vrh puščice bil na 0 m, vsak meter od vrha puščice je bil označen z bojo, na 2 m od puščice sta dve boji. Tako, da je možno oceniti krivuljo leta puščice, glede na razdaljo od vrha puščice.

Ker so v poligonu za mojim, streljali tudi drugi strelci na tarčo, ki sem jih nekaj tudi posnel, sem obdelal tudi nekaj teh posnetkov. Vendar so ti strelci imeli vrh puščice 150 - 180 cm naprej, od nule točke v mojem poligonu.

Iz posnetih več kot 30 strelov, sem njih 14 obdelal: upočasnil sem posnetek tako, da je let puščice bolje viden (še lepše bi bilo to videti, če bi imela kamera možnost beleženja več sličic na sekundo), nekatere posnetke sem tudi opremil z narisano puščico v smeri začetnega položaja puščice – tako, da je bolje vidna krivulja leta.

Pa poglejmo posnetke (priporočam, da jih gledate čez cel ekran):   

Na začetku so streli, ki sem jih naredil na 'mojem' poligonu, po pravilih, ki sem si jih zadal ( poskus streljanja čim-bolj vodoravno, prva boja na oddaljenosti 1 m od špica puščice, druga - dve boji 2 m, … )

Prva dva strela sta s puško dolžine 75 cm, puščico  110 cm, gume 16 mm.

Prvi strel je bil narejen z dvema gumama 16 mm  (že zapisano),

https://www.youtube.com/watch?v=ISYy-0Z2j4w 

ker je let puščice težko videti, je v naslednjem posnetku opremljen z grafično puščico

https://www.youtube.com/watch?v=PzvFz2mfCAg

Po mojem opazovanju puščica že po 1 m leta začne padati, po 2 m leta pade za cca. 5 cm in po 3 m leta še vsaj za dodatnih 5 cm do(?) 10 cm, po 4 m leta je puščica padla za 25 cm od linije ob izstrelitvi.

Drug strel z isto puško vendar samo enojna guma

https://www.youtube.com/watch?v=ydtWmnRWeU4

in še z grafično puščico

https://www.youtube.com/watch?v=cTvGDEs842Y 

Skoraj ne opazim velike razlike, puščica je slabše vidna zaradi od zadaj plavajočega in če dobro pogledate leti pod grafično puščico. Mogoče za komaj opazno malenkost hitreje pada kot pri prejšnjem strelu.

Naslednji strel je z Rokovim povratnim rolerjem 90 cm, 4 gume ('komplicirana zadeva', med drugim jo je napenjal skoraj tako dolgo, kot sem jaz rabil za dva strela s 75tko). Zelo lepo je viden let puščice že brez grafične puščice

 

https://www.youtube.com/watch?v=qGVDGVAQuW8

in še z grafično puščico

https://www.youtube.com/watch?v=dSTmL9erQb4

puščica začne padati že po 1 m leta, na 2 m leta pade za cca. 5 cm, na 3 m kakšnih 7 cm in po 4 m ocenjeno 15 cm.

Še zadnje streljanje na 'mojem' poligonu je bilo z Primoževo lesenjačo 90 cm, dve gumi 15mm, puščica fi 7 115cm. Posnetek samo z grafično puščico, ker je puščica zelo slabo vidna.

 

https://www.youtube.com/watch?v=n4vs9A98LFI

Padec puščice je zelo primerljiv (vsaj prva 2 m) z Rokovim rolerjem na 4 m pa je le ta  nekoliko večji tam okrog 20 cm.

Poglejmo še nekaj drugih posnetkov, ki so nastali na sosednjih poligonih, za katere pa ne vem s katero puško so bile puščice ustreljene. Značilno za sosednja dva poligona je ta, da sta bili tarči na 5 in 6 m (po trditvah Primoža). S tem, da je bil vrh puščice za 1,5 – 1,8 m naprej od vrha na 'mojem' poligonu (saj so se strelci trudili biti čim bližje tarči tako, da sta tarči bili glede na 'moj' poligon oddaljeni 3,5 m in 4,5 m). Mislim, da so vse puške bile lesenjače dolžine okrog 100 mm z dvema gumama in ena karbon enake dolžine in opreme. Teh posnetkov nisem opremil z grafično puščico, saj sem izbral le tiste, pri katerih je let puščice kolikor toliko dobro viden.

https://www.youtube.com/watch?v=gEm-4GbKnA4

Pri tem strelu se jasno vidi, da je puščica letela v loku, najvišjo točko je dosegla po 2 m leta in nato v naslednjih 2 m padla za okrog 10 cm. Še nekaj posnetkov leta puščice v loku.

 https://www.youtube.com/watch?v=Hhh6KubWv4o

še ta z optično puščico

https://www.youtube.com/watch?v=cSfGdNx-PLw

https://www.youtube.com/watch?v=8Rwv0EOYsAg

https://www.youtube.com/watch?v=YuyT_2U3pOA

Mogoče je ta strel še najbolj podoben strelu pri podvodnem lovu, strelec strelja malo navzdol (ne vodoravno ali v loku). Kjer je zaradi začetne usmerjenosti puščice, le ta od izhoda do tarče 4,5 m padla za cca. 30 cm.

https://www.youtube.com/watch?v=_ClVL357YR0

ta je skoraj identičen prejšnjemu, le da je puščica dosti daljša, kjer je puščica izstreljena skoraj vodoravno (vsaj tako je videti) vendar na razdalji 3,5 m pade za nekaj več kot 15 cm

 https://www.youtube.com/watch?v=xhzplZMv6Ic

Tudi na tem posnetku je vidno kako puščica na razdalji 4,5 m  pade za več kot 15 cm

 

Moje razmišljanje, ugotovitve, rezultati:

Kot je na začetku napisano, je hitrost puščice odvisna od energije, ki ji jo da guma (vzmet, stisnjen zrak, … ). Debelejša je, več jih je, več je te energije.

Upor v vodi se povečuje s kvadratom hitrosti, kot na primer, če je hitrost dvakrat večja je upor približno štirikrat večji. Torej se število gum, njihova debelost relativno hitro izniči zaradi upora vode.

Pri testu moje puške je bil dolžina ravnega leta puščice le za spoznanje daljša (1 -2 dm), če je na puščico delovala sila dveh gum v primerjavi z eno.  Na to trditev mi je prijatelj odgovoril: 'Pod vodo je to »veliko«'.

Razlaga, da roler s kolesci (vitli) omogoči večjo silo na puščico ob lažjem napenjanju, ne more vzdržati, saj po napenjanju sistem kolesc (vitlov) deluje tudi pri sproščanju gum, kolesc ne odstranimo. Pri povratnem rolerju, je verjetnost, da se nekoliko zmanjša povratni udarec (trzaj). Uporabnost kompozitnega loka propagirajo zato, ker je z njim lažje držati lok in sulico v mirnem položaju, ko je lok napet – v času merjenja.

Sprejel bi trditev, da pri strelu poševno navzdol (kot je običajno strel podvodnega lovca) nekoliko energije puščica dobi tudi iz sile težnosti.

Če bi se še dotaknil materiala s katerega je narejena puška, je po mojem mnenju najbolj primeren les (težji od aluminija, karbona, ..), zato prav-tako nevtralizira nekoliko bolje povraten udarec (trzaj), vendar je to po moje zanemarljivo.

Lepo vidno iz enega od posnetkov (https://www.youtube.com/watch?v=cSfGdNx-PLw) je, da je dober zadetek zelo odvisen od strelca. Tako kot pri ognjenem orožju strelci prilagodijo nastavitve optičnega merka glede na razdaljo, tako mora tudi podvodni lovec oceniti razdaljo do plena in glede na to pravilno usmeriti (meriti) s puško – da plen zadene.

To še enkrat potrjuje teorijo,«da lovci lovijo ne ulovijo«. Torej je natančen zadetek odvisen od strelca ne od puške.

Tudi nas 'nekoliko' starejše lovce bi lahko opravičil. Puška, s katero si navajen loviti (jo imaš 'nastreljeno'), je navadno bolj učinkovita v primerjavi z novo še 'ne-nastreljeno'. Na drugi strani pa roler, puška z vso navešeno tehniko, novejšo tehnologijo (specialnimi daljnogledi, merki, lepimi oblinami, …. ) zgleda bolj impresivno, je bolj opazna. Zato kot v ljubezni velja tu tudi pravilo/izrek: 'Izberi svojo ljubezen in ljubi svoj izbor'.   


Maj 2019

Andrej F.

 

 

 

 

 

 

 


Objavljeno: 23.5.2019 @ 20:02:34 Avtor: Administrator


Za pisanje komentarjev se je potrebno prijaviti.


Vesel bom vsakega komentarja, pobude, mnenja, ... .

Objavljeno: 23.5.2019 @ 21:30:00 Avtor: Administrator