Potapljanje na vdih/ prosto potapljanje / apnea / freediving

Ko govorimo o potapljanju, takoj vsi pomislimo na ljudi žabe, potapljače v skafandru kot jih je že opisoval Jules Verne ali modernejše Cousteau-jeve,.. in rekreativne potapljače z jeklenko na hrbtu.  Nihče niti z očesom ne trene, ko otrok vzame masko in plavuti in reče: » grem se potapljat«. Saj je to samo čofotanje po vodi in tiščanje glave pod vodo.

Prav potapljanje na vdih ali apnea, kakor imenujemo plavanje pod vodo, pri katerem preplavamo, prebijemo določen čas pod vodo brez pomoči priprav za dihanje, torej z zrakom iz pljuč, ki ga vdihnemo z enim vdihom, je tisto prvinsko potapljanje, ki je bilo in je omogočeno vsem smrtnikom.

Prosto potapljanje je osnova 'scuba' potapljanja – potapljanja z opremo za dihanje pod vodo in šport številnih entuziastov potapljanja v svetu. Je v bistvu potapljanje pri katerem potapljač nima na sebi jeklenke z regulatorjem, ki mu omogočata dihanje pod vodo in kompenzatorja plovnosti.

Mnogi potapljači na vdih se potapljajo globlje kot potapljači s scuba opremo, vendar je njihovo bivanje pod vodo krajše, odvisno le od volumna zraka, ki ga lahko vdihnejo in z njim preživijo potop in povratek na površino. Potapljanje na vdih se je razvilo v športne discipline – kategorije, ki imajo določene posebne pogoje potapljanja, brez plavuti, s konstantno obtežitvijo, s spremenljivo obtežitvijo, brez omejitev. Prosto potapljanje je v letih po 1990 postalo zelo popularno.

Potapljanje na vdih/ prosto potapljanje / apnea, je ena 'dokaj nevarnih' dejavnosti, predvsem zato, ker je dostopno mnogim in jo izvajajo ljudje, mladi brez znanja, poznavanja teorije in prakse ter osnovnih varnostnih pravil, kakor tudi polni želje po tekmovalnosti, slabo trenirani in nesposobni oceniti svoje potapljaške zmožnosti.

Njegovo popularnost so vzpodbudili tudi nekateri 'profesionalci', ki so s svojimi rekordi in nesrečami (tudi smrtnimi) v 'krvi' pokazali nevarnosti tega športa. Na podlagi teh dognanj so nastala pravila, zakonitosti, ki jih je potrebno spoštovati, da se izognemo poškodbam ali smrtnim nesrečam..

1. Nikdar se ne potapljaj na vdih SAM - brez direktnega nadzora drugega potapljača, ki pozna postopke oživljanja potapljača na vdih BTT (Blow, tap, talk – pihaj, rahlo udari, govori – pravilen način, kako pripeljati nezavestnega prostega potapljača k zavesti).

2. Ne se hiperventiliraj – večkratno, zaporedno, hitro in globoko dihanje (vdihovanje in izdihovanje)

3. Preden vdihneš za potop, napravi popoln izdih (izdihni čim več zraka iz pljuč)

4. Pomemben je interval na površju – počitek. Počitek v mirovanju, ki naj bo dvakrat daljši kot celoten predhoden potop oziroma najmanj 3 – 5 minut pri potapljanju na vdih.

5. Med dvigovanjem se ne ustavljaj in ne spuščaj zraka (kar bi lahko povzročilo rizik za SWB - nezavest plitkih voda).

6. Ne potapljaj se na vdih, ko te trese – zebe.

7. Če dvomiš v svoje sposobnosti, se ne potapljaj globlje kot je tvoja nevtralna plovnost. Uravnotežen moraš biti tako, da si na najglobljem delu nevtralno ploven.

8. Na zalogi (v telesu) imej dovolj ogljikovih hidratov, za izgorevanje-porabo energije iz maščob je potrebno več kisika.

9. Ne uživaj zdravil, drog, .. in se potapljaj.

10. Nekateri uvajajo pravilo 60 sekund za prosto potapljanje – kolikor naj maksimalno traja potop na vdih. To pravilo se je začelo uveljavljati na podlagi raziskav, ki so jih naredili in ugotovili, da saturacija kisika pri neki zmerni aktivnosti (400cal/h), v povprečju po 90 sekundah pade pod kritično točko – ko človek v trenutku pade v nezavest.

11. Potapljaj se konzervativno (ne pretiravaj in dodaj varnosti še dodatno varnost).

12. Planiraj potop in ga izvedi po planu.

13. Ob kraju in času potopa preuči tudi ostale pogoje tega okolja.

14. Ko treniraš potapljanje, ne treniraj samo tehnike potapljanja, temveč tudi ostale za varen potop pomembne stvari - tehnike (reševanje, preiskovanje, dajanje prve pomoči, ... ).

15. Izbiraj svoje potapljaškega partnerja tako, da bo dobro obvladal tehnike reševanja in potapljanja v paru ter se zavedal pomembnosti ostati v bližini partnerja. Imej več tako preizkušenih partnerjev.

16. Uporabljaj bojo in vrvico za pomoč utrujenemu in ponesrečenemu.

17. Pri potapljanju na vdih bodi uravnotežen pozitivno, nevtralna točka naj bo najmanj na -10m. 

18. Odvrzi uteži, če je potrebno. Zapomni si: »uteži ne pomenijo nikakršnega stroška, v primerjavi z našim življenjem«. V ta namen imajo potapljači na vdih (podvodni lovci), iz psiholoških razlogov, vedno v čolnu rezervne uteži. 

Še vedno pa potapljanje na nekaterih področjih ostaja nepopisana tabla in obstajajo določene nevarnosti, ki se jih danes še ne da predvideti.

Vsak nov rekord v prostem potapljanju premakne mejo varnega potopa bližje potencialni resni poškodbi.

Delno povzeto po FDM

Andrej F., oktober, 2010