Zakaj so pri potapljanju potrebne uteži? Uteži pri potapljanju uporabljamo izključno zaradi potapljaške obleke, ki je narejena je iz neoprena (upenjena guma) zato ima pozitivno plovnost in jo moramo z nečim nevtralizirati (da se sploh lahko/lažje potopimo).

Razmišljanje, da uteži uporabljamo zaradi lažjega potapljanja, je popolnoma zmotno in lahko pripelje do nesreče.

Pred nekaj leti se je mladenič, navdušen nad potapljanjem, priključil potapljaškemu klubu. Bil je še premlad, zato ni mogel opravljati potapljaškega izpita, vendar se je kljub temu udeležil potapljaškega tabora z ostalimi potapljači. Starši, dokaj dobro situirani ljudje, so mu kupili nekaj opreme in ga na tem taboru tudi spremljali. S čolnom so se odpeljali na izlet, sredi zaliva so se ustavili, da bi se sončili v plavajočem čolnu. Mladenič pa se je raje kot sončil, potapljal, zato se je opremil s plavutmi, masko, dihalko in utežmi (kakšnih 8kg). Uteži si je pripel okrog pasu, da bi se »lažje« potapljal. Sredi zaliva, na globini kakšnih 45m, je skočil v vodo. Takrat so ga starši zadnjič videli živega.

Gre za zelo žalostno zgodbo. Fant se je utopil, ker:

• je uteži uporabljal za »lažje« potapljanje;

• ni bil dovolj poučen;

• je v tej situaciji reagiral neprimerno. Čeprav je začel toniti ni upal odvreči uteži, morda je to celo pozabil storiti.

Uteži so narejene iz težkega, dokaj trdega  materiala – svinca (ki ima največjo težo pri čim manjšem volumnu). V zadnjem času se vedno bolj uporablja tudi cink. Običajno so ulite v določeno obliko, lahko pa so v obliki kroglic zašite v posebne vrečke (te so bolj prilagodljive, se oblikujejo po telesu).

Klasičen gumijasti pas z utežmi

Uteži so nočna mora številnih, zlasti fizično šibkejših potapljačev. Nekoč je med potapljači krožila šala, da so Rusi iznašli uteži za potapljanje, narejene iz materiala, ki ima majhen volumen in je zelo lahek. Takšna iznajdba bi bila sicer zelo dobrodošla, a je žal ostalo le pri šali.

Z leti so se razvile različne vrste uteži, razlikujejo se predvsem po tem kje jih nosimo, kateri del telesa obtežimo z njimi:

• klasične uteži na pasu: uteži razvrščene na traku, ki ga pripnemo okrog pasu;

• nahrbtnik: je posebno oblikovana utež, ki jo s sistemom pasov (nahrbtnikom) pripemo v višini trupa, prsi, z utežjo na hrbtu in lahko tudi kakšno  na pasu;

• uteži za noge: so uteži, ki jih pripnemo ob gleženj;

• uteži za kompenzator plovnosti: so uteži, ki jih namestimo v posebne žepe kompenzatorja. Takšen način obtežitve ali dodatne (prerazporeditve) obtežitve je primeren predvsem za scuba potapljače, ki uporabljajo kompenzator,

• uteži za okrog vratu:  zadnjem čase jih uporabljajo tekmovalci v apnei, predvsem v dinamiki.

Ob že omenjenih pozitivnih lastnostih (nevtralna obtežitev), imajo uteži tudi nekatere negativne plati:

• že omenjeno »veliko« težo in nerodnost prenašanja;

• z globino uteži postanejo breme, saj se obleka (zračni mehurčki neoprena) zaradi hidrostatičnega pritiska okolice, stisne na minimum in tako izgubi pozitivno plovnost (nekje na globini 15 m vse uteži postanejo breme);

• zaradi večje obtežitve porabimo pri plavanju več energije, težje plavamo - poleg razdalje, ki jo želimo preplavati, moramo namreč premagovati tudi silo teže (ki nas potaplja). Tako ne plavamo ravno po površini, temveč pod določenim kotom proti površini.

• problemi zdravstvenega značaja so bolečine v križu. Bolj kot pri scuba potapljačih so takšne težave izrazite pri podvodnih lovcih. Ti namreč plavajo po več ur, pri tem pa imajo vse potrebne uteži pogosto pritrjene okrog pasu. Tako se lahko že zelo kmalu (že po par letih) pojavijo bolečine v hrbtenici. Zato je, predvsem za podvodne lovce, priporočljiva prerazporeditev obtežitve:

• posebnim trakom, vrvico - »podkurčnikom«) pritrdimo nižje - na boke ali kolk. S tem poskrbimo, da uteži ob potopu ne zlezejo za pas, kjer je najbolj občutljiv del hrbtenice.

 težji vdih, zar

pas z utežmi fiksiran na boke - tako

• na hrbet - s posebnim nahrbtnikom,

• na noge - kjer služijo tudi za nevtralizacijo pozitivne plovnosti nog oziroma omogočajo negativno plovnost nog. Tako ne »čofotamo« po vodi in tako plašimo rib.   

Ob utežeh je potrebno povedati nekaj tudi o delih potapljaške opreme, ki sta z njimi tesno povezana. To sta pas in sponka za pas.

Pas za uteži je navadno narejen iz sintetičnega materiala (zaradi vode), v zadnjem času pa se, predvsem pri potapljanju na dah in podvodnem ribolovu, uporabljajo tudi guma, ki omogoča zatezanje. Pas, narejen iz sintetičnega materiala se, četudi ga pred potopom dobro zategnemo, ob potopu nekoliko raztegne, Telo namreč stiska hidrostatični pritisk, zato se oži, kar povzroči/omogoči, opletanje pasu (pas ni dovolj trdno pritrjen). Pas, narejen iz gume ta problem (ki ga povzroča elastičnost pasu) nekoliko nevtralizira, vendar pa ima tudi nekatere negativne lastnosti: nelagodje zaradi nepravilnega (pretesnega/prerahlega) zapenjanja pasu na površju, katerega posledica je lahko nekolikoadi raztezanja pasu pa je lahko vdih celo polnejši.

pas iz sintetičnih vlaken

Sponka za pas, ki povezuje oba konca pasu, mora biti obvezno narejena tako, da jo je mogoče z enostavnim gibom odpeti in tako odvreči uteži v primeru nevarnosti.

sponka za pas z utežmi

Uteži v primerjavi s človeškim življenjem niso vredne nič, zato ni nobenega razloga, da uteži ne bi odvrgli v vsaki, tudi minimalno kritični situaciji. V izogib pomislekom( v smislu: » če odvržem uteži, lahko za danes končam«),ob potrebi po takšnem dejanju, Terry Mass priporoča, da imamo na čolnu vedno rezervni pas (komplet) uteži.

Kako se pravilno obtežiti?

Namen uteži je doseči nevtralno plovnost. Pravilno obtežitev(nevtralno plovnost) preizkusimo tako, da se obtežimo z določeno količino uteži in se uležemo na vodo, na kateri moramo s polnimi pljuči (ko vdihnemo) plavati, ko pa zrak izdihnemo, pa počasi toniti. Takšna je tudi nevtralna plovnost vsakega izmed nas, če nima na sebi potapljaške obleke.

Scuba potapljačem priporočamo, da k tako ugotovljeni nevtralni plovnosti dodajo še kakšen kilogram, dva uteži. Danes, ko je obvezna oprema pri scuba potapljanju tudi kompenzator,  preobteženost ni več problem. Ravno ta dodatna obtežitev pa nam omogoča lažje potapljanje - predvsem na noge (z nogami navzdol), kar omogoča lažje izenačevanje pritiska.

Negativna obtežitev (ki ne sme biti prevelika) nam olajša tudi dekompresijske postanke, nekatere jeklenke so namreč, ko so prazne, rahlo pozitivno plovne.

Sicer pa lahko pri scuba potapljanju kontroliramo plovnost tudi z dihanjem - bolj polna pljuča večja + plovnost, manj polna pljuča ... .

Obtežitev pri potapljanju na dah in tudi pri podvodnem ribolovu pa je veliko bolj zapletena zadeva. Odvisna je od celega kupa dejavnikov, pri podvodnem lovu predvsem od tehnike in taktike lova.

Pri potapljanju na dah se moramo, še bolj kot pri scuba potapljanju, zavedati, da postanejo uteži z globino dodatno breme. Pri apnei namreč ne uporabljamo kompenzatorja plovnosti, s katerim bi to breme, z napihovanjem zraka v kompenzator, nevtralizirali. 

Pri potapljanju na dah velja pravilo (varnostno priporočilo), da je dobro biti nevtralno obtežen nekje med 5 in 10 m pod morsko gladino. Zadeva je praktična vsaj iz dveh razlogov:

• zaradi čim manjšega bremena uteži,

• zaradi varnosti - + plovnost nam v plitvini omogoča manjši napor pri dvigovanju, oziroma apneista celo sama »vrže« na površje, ki se v primeru nezavesti plitkih voda, praviloma pojavi ravno v zadnjih metrih pred površjem.

Pri potapljanju na dah običajno uporabljajo samo uteži na pasu. Poizkus(i) namreč običajno traja(jo) kratek čas, uteži pa zaradi varnostnega priporočila ni veliko. Zaradi ekstremnosti poizkusov - večje verjetnosti nezavesti -  je tako samemu potapljaču kot tudi reševalcem lažje odvreči en pas z utežmi, kot več različnih obtežitev.

Za podvodni ribolov naj bi veljali podobni varnostni ukrepi kot pri potapljanju na dah. Vendar je pri podvodnem ribolovu pomemben tudi končni cilj - uloviti ribo. Ta pa v veliki meri pogojuje tudi obtežitev.

Menim, da moramo pri podvodnem lovu pozornost najprej posvetiti obtežitvi nog, ki naj bi bila takšna:

• da ob plavanju ne bi z nogami čofotali (slišno udarjali) po površju in s tem plašili rib. 

• da so noge pod vodo ravno prav obtežene:

• če lovimo s plazenjem, zalezovanjem po dnu je pomembno, da se ne dvigujejo od tal in ne drsijo po dnu (nevtralno ali malenkost negativno obtežene na globini lova);

• če lovimo s plazenjem, zalezovanjem na površju, ne smejo toniti (nevtralno ali malenkost pozitivno obtežene);

• če lovimo v modro, morajo biti absolutno nevtralno obtežene (da noge tonejo in nam jih ne dviguje 

• saj jih moramo v takšnem primeru popravljati in vsako premikanje nog plaši ribe);

• Medtem so lahko pri čakanju obtežene tudi nevtralno.

Ostale uteži, ki jih pri lovu potrebujemo, moramo enakomerno razporediti na pas (s podkurčnikom) in na nahrbtnik.  Priporočeno je, da najmanj polovico obtežitve razporedimo na hrbet. Pri tem za različne tehnike lova, globine in tudi vrste rib uporabljamo različne obtežitve. Te so odvisne od raznih faktorjev: subjektivnih, psiholoških, rib, globine lova, tehnike in taktike lova.  Iz navedenega sledi, da splošnega pravila pri obtežitvi ni, obstajajo pa določeni napotki, najbolj pogosti načini:

• za lov v plitvo (do 5m):  zelo velika obtežitev – 2 × ali celo več kot je nevtralna obtežitev na površju,

• za lov pod skalo na globini do 15 m lahko iz varnostnih razlogov uporabljamo obtežitev, ki je priporočljiva za apneo, vendar lovci raje koristijo nevtralno obtežitev na površju. Tako nimajo nobenih problemov (da bi jih dvigovalo, vleklo na površje) na kateri koli globini lova,

• za lov s plazenjem globlje kot 5 m lahko koristimo nevtralno obtežitev  pri 5 m,

• za lov na čakanje na globini večji od 5 m lahko prav tako koristimo nevtralno obtežitev na 5 m, pri čemer se nekateri obtežujejo glede na ribe, ki jih lovijo:

• za zobatce uporabljajo malo več negativne obtežitve, da čim manj plavajo, raje drsijo, brez gibanja/plavanja s plavutmi mirno tonejo do želene pozicije,

• za lov v modro se uporablja nevtralna obtežitev na globini, kjer se lovi. Običajno je to med 10  in 15 m. Tako lahko na njej enostavno lebdimo in čakamo ribo.

Še enkrat vam polagam na srce: odvrzite uteži, če se nahajate v kritični situaciji.   

Uteži pri scuba potapljanju

Razdelitev na več mest da ali ne? Glede tega so mnenja deljena. Uteži, ki so razdeljene so vsekakor »udobnejše« za prenašanje, nastopi pa težava ob nujnem odmetavanju, ko jih je treba odvreči večkrat.

Kako je pa pri utežeh vkomponiranih v kompenzator?

Tu je zgodba podobna, saj so običajno razporejene po več žepih. Tako se lažje prenašajo in jih je potrebno večkrat  odmetavati.

• Količina in pozicija uteži sta vezani na velikost žepa in njegovo pozicijo.

• V žepe ne gredo vsi tipi uteži, zato moramo kupiti takšne, ki so prilagojene določenemu tipu kompenzatorja.

• Žepi za uteži in uteži v njih ne smejo ovirati ostalih žepov in pasov.

• Obstaja več sistemov za sprostitev uteži iz žepov. Lahko se zgodi da v partner ne bo poznal našega sistema, kar lahko privede do težav v primeru nevarnosti.

• Dodajanje uteži k opremi za potapljanje (nekateri jih dodajajo tudi na jeklenko, instrumente, regulator) otežuje rokovanje z opremo v in izven vode.